Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v torek napovedali prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil uveden kot neposreden povračilni odgovor na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred tem prepovedal vstop državljanom obeh zahodnoafriških držav v ZDA. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdila zunanja ministra obeh držav, pri čemer sta poudarila načelo vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Malijsko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da bodo za ameriške državljane z takojšnjim učinkom veljali enaki pogoji in omejitve, kot jih ZDA izvajajo za državljane Malija. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom in vojaškimi huntami v regiji Sahel. Napetosti so se stopnjevale od 16. decembra, ko je Trumpova administracija razširila potovalne omejitve na 20 dodatnih držav, vključno z Malijem, Burkino Faso in Nigrom. Te države so se pred kratkim odcepile od regionalnega bloka ECOWAS in oblikovale lastno združenje, kar je še dodatno destabiliziralo diplomatsko dinamiko v regiji. Bela hiša je svojo odločitev utemeljila z vztrajnimi napadi in varnostnimi tveganji v omenjenih državah, medtem ko afriške države ukrepe vidijo kot neupravičeno diskriminacijo.

Vodja gvinejske hunte, 41-letni Mamadi Doumbouya, je bil izvoljen za predsednika na volitvah, ki jih je opozicija označila za "simulaker". Na volitvah se je pomeril z osmimi malo znanimi kandidati in osvojil 86,72 % glasov.

Po neuradnih rezultatih je bil vodja hunte, general Mamady Doumbouya, razglašen za zmagovalca predsedniških volitev v Gvineji, ki so potekale konec tedna. Doumbouya, ki je pred štirimi leti obljubil, da ne bo kandidiral, je po podatkih volilne komisije osvojil prepričljivo večino glasov.

Po poročanju več virov je gvinejski prehodni predsednik Mamady Doumbouya zmagal na predsedniških volitvah. Glavni opoziciji ni bilo dovoljeno sodelovati na volitvah. Kljub temu ima general dobre povezave v Evropi.

V Mjanmaru in Gvineji sta se v začetku januarja 2026 odvila pomembna volilna procesa, ki sta potekala v senci preteklih vojaških udarov in trajajočih notranjih napetosti. V Mjanmaru je stranka Zveza za solidarnost in razvoj (USDP), ki uživa podporo vladajoče vojske, razglasila prepričljivo vodstvo po prvi fazi splošnih volitev, čeprav uradna državna komisija zmagovalcev še ni potrdila. Glasovanje v Mjanmaru je zaradi oboroženih spopadov razdeljeno v tri faze; v prvem krogu je stranka po neuradnih podatkih osvojila 88 od 102 sedežev v spodnjem domu parlamenta, medtem ko 65 občin zaradi varnostnih razmer sploh ne sodeluje. Istočasno so v Gvineji potekale prve predsedniške volitve po vojaškem prevzemu oblasti leta 2021. Opazovalna misija Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) je volilni proces ocenila kot miren, urejen in profesionalen. Na volitvah je sodelovalo približno 6,7 milijona volivcev, ki so izbirali predsednika s sedemletnim mandatom. Glavni favorit ostaja vodja hunte, general Mamadi Doumbouya, ki se je kljub prejšnjim obljubam o umiku odločil kandidirati, kar je sprožilo številne politične razprave v državi. Dokončni izidi obeh volilnih procesov naj bi bili znani konec januarja.

General Mamadi Doumbouya, vodja gvinejske hunte, je po delnih uradnih rezultatih nedeljskih predsedniških volitev dosegel prepričljivo prednost pred svojimi tekmeci. Po podatkih volilne komisije, ki jih je objavila državna televizija RTG, Doumbouya v številnih okrožjih prestolnice Conakry in v notranjosti države dosega več kot 80-odstotno podporo. Volitve so potekale več kot štiri leta po državnem udaru septembra 2021, ko je Doumbouya s prestola vrgel nekdanjega predsednika Alphaja Condéja. Čeprav so glavni opozicijski voditelji volitve bojkotirali, ker so bili izključeni iz volilne tekme, je volilna komisija poročala o presenetljivo visoki, 85-odstotni volilni udeležbi. Istočasno so volitve potekale tudi v Srednjeafriški republiki, kjer se je predsednik Faustin-Archange Touadéra potegoval za svoj tretji zaporedni mandat. V Gvineji medtem strokovnjaki, kot je dr. Seidik Abba, ocenjujejo, da proces označuje konec vojaške tranzicije, čeprav kritiki opozarjajo na zmanjševanje političnih svoboščin in odsotnost relevantne opozicije. Poraženi kandidati v nekaterih lokalnih okrajih, kot je Maurice Kakou Guikahué, so že priznali izide, medtem ko mednarodni opazovalci še podajajo končne ocene o legitimnosti procesa.